Navigacija | Pa se je začelo…
18.08.2008
Zjutraj že na vsezgodaj se odpravim proti Ljubljani v boj. V trafiki pred blokom kupim Salomonov oglasnik, da se oborožim s pravim orožjem in lov za stanovanjem se začne. Hvala nekomu, je z mano najboljša prijateljica in hkrati bodoča cimra, tako da je podpora obojestranska.
Pogledama prve oglase, nič obetavnega. Nekako le prikličeva nekaj lastnikov. Ob 10-ih se odpravima na prvi obetaven pogled sobe… Groza! Za 150 evrov ponujajo sobo v kleti s kopalnico, v kateri stoji pralni stroj, ki pa ga ne smeš uporabljati :S , v kuhinji; če ji sploh lahko to rečemo; je na enem elementu majhen koharček 
… No, ni nama preostalo drugega, kot da sva na obraz pričarali najlepši nasmešek in rekle, da se še slišimo 
Drugi ogled je bil naročen ob enih. Nekoliko bolj obetaven, saj je soba v stanovanjski hiši, kjer bi bile samo študentke, kar je spet po svoje malce naporno - kje pa se je zgodilo še kaj pametnega, če je 12 žensk tičalo po cele dneve na kupu 
. Nekako naju lastnik navduši nad podstrešno sobo (kar je presenetljivo, saj se je po njegovem govoru sodeč zdelo, da vsa krivi za vse, kar so mu prejšnji stanovalci nardili), ki je bila dokaj velika, takoj zraven je bila kopalnica, seveda brez pralnega stroja :P, vprašava po internetu, odgovori:”Ja, wireless je.! Rečeva:”Super!” misloč, da ma on nekje montiran rutar. No po dolgem pogovoru, ko sva že na tem, da podpiševa pogodbo, se pa izkaže, da sploh ni interneta, saj je lastnik mislil, da si ga vsak za sebe nabavi, kao internet iz “pločevinke” :S No tukaj je bila zgodba za naju že končana.
Nato pride tretji ogled ob treh. Hvala nekomu, sva se ravno najedli, da sva se mentalno in fizično pripravle še na en boj. Pripeljeva se v BS3, vhod najdeva takoj, parkirava v senci in upava na najboljše, ker predvsem meni ta lokacija najbolj ugaja, saj sem na Pefu, ki je 3 min od stanovanja . Pokličeva, pridejo po naju, vstopiva… Najprej šok, ker je blo stanovanje nekoliko nastlano in soba še vedno naseljena, zato najprej vprašanje:”Kja tu še kdo živi?” Takoj naju pomirijo, da se onadva to leto izselita in mislita vse še pravi čas pospravit. Nato nadaljujeva ogled, ki naju pripelje najprej na balkonček in nato v kuhinjo, kjer takoj opaziva štedilnik s pečico. Če bi to bil film, bi se pravkar zaslišale fanfare ali kak drug nebeški zvok. Končno pečen mlad krompir, torte in drugo pecivo 
Najino navdušenje se stopnjuje, nato stopiva v kopalnico, kjer zagledava pralni stroj - nasmešek je naenkrat pri ušesih. Se spogledava, vema, da sva našle kar sva iskale, ampak… Ne more bit vse tako lepo, slej ko prej te doleti nesreča: pogodba se podpiše za leto, to pomeni do 31.8.2009, kar je meni preveč, saj me ponavadi 6., 7. in 8. mesec v letu sploh ni v Ljubjani. Navdušenje nekoliko uplahne, kar je razumljivo, ampak upanje pri prijateljici ostaja, saj njej prav ta aranžma ugaja. Nekako si izborima, da počakajo do naslednjega dne, samo da prespima in še malo premislima. Na poti nazaj v Rožno me prepriča, da se pogovorim s starši, ki so le glavni financ minister v vsej tej zgodbi. Takoj pokličem mami, ji razložim zadevo, povem vse pozitivne lastnosti tega stanovanja, še bolj poudarim negativne strani drugih stanovanj, tako da na koncu le reče:”Ok!”
Jaaaaaa! Našli sva stanovanje s kabelsko, TV, internetom, kuhinjo, kopalnico, gromozansko sobo in trenutno je v stanovanju še cimer Franci - absolvent.
Zadovoljni se objameva, takoj pokličeva, da si rezervirama in jutri ob 10-ih bova že držali v rokah ključ najinega kraljestva
Kljub obupnemu začetku, je koncec dober in tako vse dobro
Zapisal-a sašika v 18.08.2008 ob 17:34 pod Veselje
4 oseb je oddalo komentar
11.08.2008
Letos je bilo najboljše!
Razvajanje v hotelu z ruskimi zajtrki in večerjami. Na plaži borova senčica. Popoldne začne pihljat rahel vetrič, ki prežene vročino. Najlepše spremstvo, ki si ga dekle lahko predstavlja
Kaj si lahko želiš še več?!
Zapisal-a sašika v 11.08.2008 ob 16:30 pod Foto, Veselje
Objava še nima komentarjev
30.07.2008
Še malo. Še ena noč in en dan. Še nekaj ur in zaslišala bom šumenje valov, igranje škržadov, zadišal bo vonj bora, zapihal slan veter.
Končno morje!
Zapisal-a sašika v 30.07.2008 ob 14:32 pod Foto, Veselje
5 oseb je oddalo komentar
21.07.2008
Da predstavim še najstarejšo članico našega majhnega živalskega sveta: Mica Maca.
Z nami je že četrto leto. Dobili smo jo skupaj z njenim bratom Miš Mašom, ki pa je žal nekega jutra skrivnostno izginil in se nikoli več pojavil.
Muca Maca je zaspanka,
prava mačja parižanka.
Spala bi, če bi se dalo,
do večerje in še malo.
Ta kitica najlepše opiše našo zaspanko, saj spi skoraj ves dan. Prebudi se le, ko se oglasi njen želodček. Najraje zaspi na najini postelji, kjer se zvije v klobčič in je niti postiljanje ne zmoti iz trdnega spanca. Tu in tam se čez dan sprehodi po topli betonski terasi, kjer se “razpeliši”, vrže na hrbet, tace široko razprte in zavzame pozo razuzdanke.
Je carta cartasta, ki je ne bi za nič na svetu zamenjali.
Zapisal-a sašika v 21.07.2008 ob 09:42 pod Foto, Veselje, Živalce
4 oseb je oddalo komentar
Živiš v nevednosti. Verjameš, da se ne bo nikoli končalo. Zatiskaš si oči pred resnico, ko ne obstaja niti trohica upanja za boljši konec. Čakaš. Kljub temu upaš. Iščeš izgovore. Praznina.
Živel je moški, velik po srcu, močnega duha. Iskal je resnico, iskal lepoto. Našel jo je v objemu družine, toplem, nepristranskem, mehkem, srečnem objemu. Družina je bila zanj vse, predal se ji je, živel zanjo. Iskal je drobne trenutke sreče, miru, našel jih je v toplem mleku ob igranju Črnega Petra z vnukinjo, v iskrici, ki se je ob vsaki zmagi pojavila v njenih očeh.
Hodil je po svetu brezskrben… na videz… Prišlo je kot strela z jasneg. Presenetilo nas vse. Sedaj se sprehaj sam po večni naravi miru in čaka, da spet občuti tisti topel, mehak objem družine.
Zapisal-a sašika v 21.07.2008 ob 09:19 pod Groza
2 oseb je oddalo komentar
26.06.2008
Zmagali smo, premagali smo Turke. Tekma res da ni bila kaj prida, lahko kar rečemo, da je bila zanič, ampak rezultat šteje in mi smo zmagali.
Samo ena ovira še preden bomo v rokah držali pokal, pa tudi to bomo zmogli.
Zapisal-a sašika v 26.06.2008 ob 08:16 pod Veselje
Objava še nima komentarjev
20.06.2008
Končala se je prva tekma četrtfinala - in kdo je zmagal?! NEMČIJA!
Priznati moram, nisem mislila, da jim bo uspelo; ne me narobe razumeti, navijam za njih, toda njihova zadnja tekma mi je malce zbila moralo in optimizem… Ampak udarili so s polno močjo nazaj in zmagali!!!
Med gledanjem tekme je bilo pri nas doma kar zanimivo:
- mami na enem stolu: obupa že skoraj po prvem golu Nemcev, ker namreč navija za Portugalce (haha), vsak prekršek Nemcev se ji zdi spregledan, vsako zavlačevanje Nemcev pospremi z glasnim nasprotovanjem… Drugega polčasa se ne udeleži (preveč živčna ta naša mamca )
- ati bolj kot ne brezbrižno gleda tekmo (cel dan delo v vinogradu, pa mu malce očke skup lezejo ), tak da se vsake tolko oglasi, da mami kako naproti reče - najraje jo jezi, ko je živčna
- fant si že skoro grize nohte, ker prav tako navija za Portugalce (hihi, naivnež). Pri 2:0 za Nemce že skoraj obupa, dokler Portugalci ne dajo prvega gola - skoraj se mu zmeša :D, spet začne upati in upa vse do zadnjega žvižga, ko upanje izpuhti.
- jaz pa se samo čudim in gledam in uživam v prelepi igri Nemcev (končno so uvideli, da mora Schweinsteiger igrati v prvi postavi - kaj bi brez njega?). Pri 2:1 me začne malce skrbeti, hitro pomirjena pri 3:1, toda pri 3:2 in še 4′ podaljška, pa me začne zvijati. Vročina me preplavi, konstantno napadanje Portugalcev, podajanje žoge pred nemškimi vrati ne pomaga kaj prida k mojemu vzdušju. Odštevam zanje sekunde, skrbi me, če bo sodnik še podaljšal… Toda ne, zapiska točno! Ne morem verjeti - zmagali smo!
Fant povesi glavo, ati tak že ves drugi polčas spi, za mami pa sploh ne vem kje je…
Najraje bi skakala, delala prevale, bila v Baslu, na ulicah, med mojimi… Zadovoljim se z zmago in počasi odidem spančkat spanec pravičnega zmagovalca
P.S.: Samo, da še Niozozemci pridejo naprej!!!
Zmagovalec dneva:
NEMČIJA!!!
Zapisal-a sašika v 20.06.2008 ob 10:14 pod Veselje, Zabava
2 oseb je oddalo komentar
16.06.2008
Pa smo prišli še do ene zmage in tako v četrtfinale tekmovanja, kjer nas že čakajo Portugalci. Trd oreh, ampak ne nezlomljiv
Zmagovalca dneva:
Nemčija & Hrvaška
Zapisal-a sašika v 16.06.2008 ob 22:45 pod Veselje
Objava še nima komentarjev
14.06.2008
Pa se je zgodil - še drugi poraz, ki ga nisem pričakovala. Dobro so se držali, vzdržali skoraj do konca, tik pred žvižgom za stotinko sekunde popustili in izgubili… Toda ne predam se, še je možnost, še je čas… Optimizem ostaja!
Zmagovalca dneva:
Španija & Rusija
Zapisal-a sašika v 14.06.2008 ob 22:35 pod Groza
Objava še nima komentarjev
Danes ima moj dragi rojstni dan. To je en dan izmed dveh, ki se jih v letu najbolj veseli in najtežje pričakuje (drugi je božič ).
V njem se prebudi otrok, ki nestrpno čaka vsako darilo. Ni lakomen, noče veliko, samo da nekaj dobi v roke in lahko to stvarco odvije. Ponavadi njegovo čakanje in veselje poteka po ustaljeni poti:
- veselje teden dni prej,
- sredi tedna se dela, kot da je že pozabil,
- zadnja dva dneva pa je spet ponorel od veselja (sicer to veselje in pričakovanje tudi sama spodbujam, ko mu vsake pet minut rečem, da že mam darilo, da je že zavito in skrito ),
- pride noč pred rojstnim dnevom, komaj še čaka, darilo hoče odreti ob polnoči,
- “prepiranje” glede polnoči, ker takrat pa že ni bil rojen,
- ko končno popustim in mu ga prinesem, pa se začne nova faza: postane mu nerodno,
- noče odpret darila, se smeji, me objema, stiska,
- končno ga pripravim, da ga odpre.
Ko odpre darilo se njegov nasmešek razleze po vsem obrazu. Spet dobim par lubic, objem in nato ves čas gleda darilo, iz ene, pa iz druge strani… in tako še naslednji teden
Ja, to je moj lubi na svoj rojstni dan in takega ga imam rada :*
Vse najboljše, lubi!
Zapisal-a sašika v 14.06.2008 ob 07:20 pod Veselje
Objava še nima komentarjev
